Prenovljena Spletna galerija in obuditev Museums.si
Spletna galerija je portal, na katerem svoje zbirke, razstave in druge dogodke, pa tudi članke in publikacije, predstavljajo slovenski muzeji in galerije. Na ogled je že več kot 10.000 predmetov iz številnih zbirk, spletno stran pa mesečno obišče več kot 10.000 obiskovalcev.
S priznanim oblikovalcem smo v prvi polovici leta 2010 pripravili celovito prenovo portala, ki uporabnikom poleg modernega videza ponuja enostavnejše iskanje po vsebini in dodatne funkcionalnosti. Ker želimo ustvariti osrednjo muzejsko stično točko v Sloveniji, je prenovljena stran dosegljiva tudi na spletnem naslovu museums.si. Potrudili se bomo, da bo projekt ponovno zaživel in na enem mestu predstavljal dogajanje na kulturno-umetnostnem področju v Sloveniji.
Začetki
V letu 2007 smo z odprtjem Spletne galerije (www.spletna-galerija.net) kulturnim ustanovam ponudili možnost predstavitve svojega dela širši javnosti. Preko programa Galis, našega programa za vodenje muzejske dokumentacije, lahko zaposleni v muzejih in galerijah enostavno objavljajo podatke na splet. Objaviti je mogoče izbrane podatke o predmetih, razstave in otvoritve, pa tudi članke in druge publikacije.
Objava podatkov v Spletno galerijo poteka brez našega posredovanja, podatki pa so na spletu vidni takoj. Vsi podatki so na našem strežniku, zato ustanovi ni potrebno skrbeti za podatke, pa tudi obstoječe spletne strani ni potrebno spreminjati.
Ker ima večina ustanov svojo spletno stran, smo razvili tudi dodatek, ki zbirke iz Spletne galerije prikaže na spletni strani muzeja ali galerije, ne da bi bilo potrebno spletno stran kakorkoli prilagajati.
Prvotni pomisleki
Razvoj informacijske tehnologije je bistveno spremenil način življenja in dela v sodobni družbi. Povezava s svetovnim spletom nam omogoča, da čedalje več opravil opravimo preko računalnika: informiranje, nakupovanje, plačevanje, obveščanje, učenje.
Gre za pomembno spremembo, ki tudi na kulturnem področju ponuja nove možnosti za učinkovitejše komuniciranje z najširšo množico ljudi ter bolj celovito predstavitev kulturnega dogajanja, s tem pa večjo prepoznavnost slovenske kulture in umetnosti.
Objava podatkov na spletu (podobno kot objava podatkov v katerikoli drugi obliki) hkrati omogoča tudi zlorabe in povzroča strah pred njimi, posledično pa v nekaterih zbuja odpor. Pojavlja se vprašanje varnosti podatkov na spletu ter njihove neupravičene uporabe.
S preprostimi ukrepi je mogoče možnosti zlorab objavljenih podatkov zmanjšati na zanemarljivo raven. V Spletno galerijo se iz namizne aplikacije Galis prenesejo le določeni, osnovni podatki o predmetu, nikakor pa ne tisti, ki so občutljive narave. Uporabnik sam določi (v program vnese) tudi podatke o razstavi, ki naj se objavijo.
Največ pomislekov pa se pojavlja v povezavi z objavljenimi fotografijami in s potencialnim kršenjem pravic na le-teh. Fotografije so objavljene v dimenzijah, ki sicer omogočajo kvalitetno ogledovanje, načeloma pa tudi uporabo na drugih spletnih straneh ali v dokumentih, nikakor pa ne zadoščajo za reproduciranje v tiskanih publikacijah in v druge namene, kar je bil eden glavnih strahov uporabnikov.
Skladno z zapisanim so objavljeni podatki sicer izpostavljeni morebitnim zlorabam, možnosti zanje pa niso nič večje, kot pri gradivu v tiskani obliki oz. pri podatkih (tudi fotografijah) v njem.
Prenova portala
Začetni pomisleki so bili hitro premagani in Spletna galerija je kmalu zaživela. Že v prvem letu so uporabniki objavili več sto predmetov iz različnih zbirk, ki jih hranijo. Danes je v Spletni galeriji na ogled že več kot 10000 predmetov, njihovo število pa se dnevno veča.
Po treh letih delovanja portala je količina objavljenih podatkov narasla do te mere, da so se pokazale prve pomanjkljivosti prvotne zasnove spletne strani. Pokazala se je potreba po prenovi portala.
Prvi razlog za prenovo je bil zagotovo izboljšanje preglednosti strani in izboljšava iskanja po vsebinah. Preglednost spletne strani je za uporabnika bistvenega pomena, ne glede na to, ali išče nekaj točno določenega ali zgolj brska po strani in pregleduje objavljene vsebine. Zato smo bili v prvi vrsti pozorni na način predstavitve podatkov, da se uporabnik na spletni strani dobro znajde in podatke enostavno poišče.
Drugi, prav tako pomemben razlog za prenovo, je bil izgled spletne strani, ki več ni sledil smernicam na področju spletnega oblikovanja. Glede na izredno hiter razvoj na področju informacijskih tehnologij in tudi na področju spletnega oblikovanja, je bila prvotna stran po videzu zastarela, zato pa za uporabnika neprivlačna.
V začetku leta 2010 smo se tako povezali s priznanim oblikovalcem in skupaj zasnovali novo podobo vedno bolj uporabljanega spletnega portala. Pri tem smo se osredotočili predvsem na izpostavljena problema prvotne strani.
Danes je Spletna galerija privlačna internetna stran modernega videza, ki pregledno predstavlja njeno vsebino in omogoča enostavno brskanje po objavljenih predmetih, zbirkah, razstavah in drugih podatkih.
Zasnovali smo jo z uporabnikom v mislih in skladno z vedno večjo količino objavljenih podatkov.
Museums.si
Leta 2005 je bil na srečanju slovenskih muzejev javnosti predstavljen portal museums.si - slovenski muzejski portal, namenjen obveščanju strokovne in laične javnosti o muzealski dejavnosti. Omenjeni portal ni nikoli zaživel, ideja o spletnem kulturnem središču pa je ostala.
V sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije smo hkrati s prenovo Spletne galerije začeli še en projekt: obuditev portala museums.si. Vsebine iz Spletne galerije so tako hkrati dostopne tudi na spletnem naslovu www.museums.si, mi pa si bomo prizadevali za ponoven zagon in uspeh tega projekta.
Projekt museums.si je imel v svoji prvotni obliki nekatere ključne pomanjkljivosti, ki so po našem mnenju botrovale njegovemu neuspehu. Poglaviten problem je bil zagotovo nezmožnost neposredne objave podatkov s strani uporabnikov portala, ki je pomenil dodatno delo, izgubo časa in končno izgubo interesa s strani muzeja ali galerije.
Naš portal je že v osnovi zasnovan tako, da podatke izbirajo in objavljajo zaposleni v muzejih in galerijah takrat, ko to želijo ali potrebujejo. Objava poteka brez vsakršnega posredovanja upravljavca portala, s tem pa se izognemo dvojnemu delu in izgubi časa. Podatki se na spletu prikažejo takoj, možno pa jih je tudi enostavno spremeniti ali izbrisati.
Podatke je mogoče objavljati na dva načina:
- Tisti, ki programa Galis ne uporabljajo, lahko pridobijo uporabniško ime in geslo, kar jim omogoča objavo dogodkov direktno preko spletne strani.
- Uporabniki programa Galis pa lahko poleg razstav in dogodkov na splet objavijo tudi zbirke. Objava podatkov v Spletno galerijo/Museums.si poteka neposredno iz programa. Uporabniki se s tem izognejo dvojnemu delu, hkrati pa imajo dostop do drugih funkcionalnosti programa, kot je arhiv.
Europeana
Novembra 2008 je svoja vrata za javnost odprla evropska multimedijska spletna knjižnica Europeana, ki na naslovu www.europeana.eu uporabnikom po vsem svetu ponuja več milijonov knjig, zemljevidov, posnetkov, fotografij, arhivskih dokumentov, slik in filmov iz nacionalnih knjižnic ter kulturnih ustanov iz držav članic EU.
Semantika v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v projektu sodeluje kot agregator vsebin. Vsebine iz Spletne galerije/Museums.si bomo tako brez dodatnega oz. dvojnega dela ali posredovanja uporabnikov naših storitev pošiljali tudi v Europeano.
V informacijski družbi se kulturi in umetnosti odpirajo nove kreativne in komunikacijske možnosti. Z učinkovito izrabo znanja in tehnologije lahko pripomoremo k izboljšanju varovanja predmetov kulturne dediščine, k učinkovitejši komunikaciji kulturnih vsebin in posledično k uspešnejšemu varovanju kulturne dediščine v širšem okolju.
Zaradi vse hitrejšega razvoja informacijske družbe je potrebno na vseh področjih vlagati v nove tehnologije. Tudi kulturna politika se zavzema za poenoteno arhivsko in pisno dokumentacijo ter fotodokumentacijo, ki bo v digitalni obliki dostopna na svetovnem spletu. S povečanjem dostopnosti slovenske kulture na spletu se bo namreč povečala tudi njena prepoznavnost, zainteresirani strokovnjaki ali laična publika pa bodo lahko pridobili bolj celovito informacijo o slovenski kulturi in umetnosti ter dediščini.
Zgornji članek je bil predstavljen na 11. zborovanju Slovenskega muzejskega društva v Metliki. Več informacij in celoten zbornik srečanja lahko najdete na strani 11. zborovanja SMD.
