Na 16. straneh je rokopis govora dveh vabovcev (pozvačinof, pozafčinof), ki sta vabila na poroko (gostüvanje). Začne se z: "Hvalen bodi Jesush Kristush" in nadaljuje: : "Sazhetek. Ne kaj bi naj na naglen gor prijeli ..." V začetku vabovca napovesta takole: "Mia zheva (čeva - hočeva) van povedati od kod sva, kaj bi rada, no kak se nama godi, mia sva ..."Na koncu smeši "dekliče" po njihovem karakterju in zunanjosti kot npr: "Rodna (žena, dekle) napravi mi dosti skerbi."Na zadnjih straneh so humorna vprašanja, verjetno za svate ali nevestinega starešinarja in svate, ko ženin s svojimi pride po nevesto na dom, npr.: "Keri kral je pres kralestva?" (Kateri kralj je brez kraljestva?) Odgovor: "Ker je na karti." (Tisti na karti.). Zapisani so tudi "zakonski" reki ali napotki za zakon, npr: " Bik slüshi (služi) penee, pa le more slamo jesti."
Gre za štajerščino, s poenostavljeno pisavo bohoričico (za šumnike).
Na koncu sta zapisani dve imeni: "Joseph Majzen (Majcen) in Ursula Novag (Novak) in Lahnperg Lahonci, Slovenske gorice) in pripis: "Samo dvakrat sta se lübila". Verjetno je bil govor oziroma vabljenje namenjeno njuni poroki leta 1836.
Za nadaljnje podrobne raziskave je potrebno primerjati z ostalimi rokopisi poročnih govorov v Pomurju in večkrat ponatisnjeno knjižico Starišinstvo iz zvačinstvo (prvo iz leta 1807), ki je pomembna iz jezikovnega in etnološkega (ženitovanjske šege) vidika.
To give you the best experience, we use cookies. If you continue browsing, we'll assume that you are happy with that. Please click here for more information. Close