Fig. 2 :: Brishty Alam in Nicole Prutsch ::

Najlepše vabljeni na odprtje razstave v petek, 19. aprila, ob 19. uri v Likovni salon.

Fig. 2 je referenca na vpeto podobo. Nanaša se na “fig.” ali “figure”, ki v znanstvenih publikacijah služi preglednemu navajanju ter indeksiranju podob ali ilustracij. Je tako zastopnik podobe kot podaljšek njene kognitivne funkcije; je sama podoba, ki ubeži anahronim vrzelim svoje fenomenalnosti.

Razstava sopostavlja umetniški praksi umetnic Brishty Alam in Nicole Prutsch, za kateri je značilna svojevrstna raba elementov vizualne kulture znanosti, s čimer so mišljene predvsem različne oblike vizualizacij kot so grafi, toplotne skale, topološke strukture molekul, itd. Tovrstne vizualizacije znanosti ne služijo zgolj kot ponazoritvena ali pedagoška orodja, temveč so integralni element znanstvenega raziskovanja oz. pridobivanja vednosti. Umetnici v dveh zelo različnih praksah izrazito izpostavita ta element in mu s pomočjo umetniškega prevoda (v primeru Alam prevajanja znanstvenikove gestikulacije v koreografijo vodne molekule, v primeru Prutsch prevajanja rezov znanstvenega merjenja v grafe in topolotne skale) dodelita precejšnjo avtonomijo, s čimer se izrisujejo zametki neke šele vzpostavjajoče se in zaenkrat še ne dovolj razumljive berljivosti te vizualne govorice, ki je rešena normativnosti izhodiščnega koda (svoje orodnosti), a ohranja svojo integralno bližino s produkcijo vednosti. Razstavi tako ne gre preprosto za odpravo epistemološke vrednosti znanstvenih vizualnih orodij v zameno za vzpostavitev estetske, temveč za odločno odpoved binarizmu med znanostjo in umetnostjo, na podlagi katere se lahko na novo odprejo vprašanja prihodnosti odnosa med produkcijo vednosti in vizualno kulturo, izrisovanja podobe sveta, ki ga ta odnos lahko ustvarja, ter posledično vloge umetnosti pri nastajanju novih horizontov družbene stvarnosti.

Brishty Alam k vizualni kulturi znanosti pristopa z rabo ustaljenih vizualizacij kemičnih spojin, natančneje topoloških struktur molekule vode. Slednjo udejanja s svojim telesom, jo antropomorfizira in ji daje raven dejave, ki v kontekstu formalnega sredstva vizualizacije deluje absurdno. Tovrsten absurd kaže na performativno raven same znanstvene prakse, ki jo umetnica prevaja v koreografijo molekule; kaže na njeno materialno podstat v znanstvenikovem/-ičinem telesu, v njegovih ali njenih ročnih gestah, v njegovem ali njenem očesu in vidu; na praviloma prezrte telesne elemente, ki so konstitutivni za učinkovanje formalnih in objektivnih sredstev, na katere se znanost (pri pridobivanju in posredovanju znanja) zanaša.

Nicole Prutsch k obravnavi vizualne kulture znanosti pristopa s precej drugačne perpektive. Za njeno prakso je značilna metoda rezanja in plastenja vizualnega gradiva (pogosto fotografskega gradiva antropoloških študij iz začetka 20. stoletja), s čimer označuje prisotnost implicitnih vrednot in odločitev znanstvenika v navidez objektivnih metodah merjenja in pridobivanja informacij. To metodo pa spremlja še dodatni postopek prevajanja tako pridobljenih vizualnih znamenj ali figur v grafe in toplotne skale, ki preseže golo dekonstrukcijo prepleta vednosti in oblasti v znanstvenih praksah ter umetnico vodi na dodatno spekulativno raven, kjer nastaja zgoraj nakazana nova, zaenkrat še nerazumljiva berljivost.

Brishty Alam (GB) živi in dela na Dunaju. Med njene razstave štejejo skupinska razstava Formed into a soft mass (2018) v galeriji Foundation, Dunaj (AT), Stoff Band Nacht (2017) v Kunsthaus Hamburg (DE), Territories (2016) v Galerie der HFBK Hamburg (DE) in Appendix v Muzeju medicine, Pleven (BGR). Študirala je likovno umetnost na Akademiji za likovno umetnost Dunaj.

Nicole Prutsch (AT) je magistrirala iz slikarstva in intermedijske umetnosti na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju in študirala tiskane ter časovne medije na Umetnostni šoli Wimbeldon Umetnostne univerze London (UAL). Od januarja 2018 živi v Bostonu, kjer sodeluje s knjižnico Tozzer (Univerzitetni arhiv Harward) in je članica bostonskega kolektiva AgX Film Collective. Njena dela so bila razstavljena na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Avstriji, Nemčiji, Londonu, Moskvi, Ljubljani, Hrvaški, Budimpešti, Bukarešti, Sofiji, Melburnu, Buenos Airesu in ZDA.

Kustos razstave: Domen Ograjenšek