Kelti na Celjskem

Na razstavi je predstavljeno bogato arheološko gradivo iz arheoloških izkopavanj pomembnega slovenskega latenskodobnega grobišča Slatina v Rožni dolini.

Keltski Tavriski so se v naše kraje priselili po letu 300 pr.n.š.. Njihov vpliv na staroselce je bil velik, saj se je postopoma uveljavilo denarno gospodarstvo, spremenil se je način bojevanja, napredovali sta obdelava kovin in izdelava lončenine na vretenu. Bili so mojstri obdelave železa in vlivanja brona, odlični pri proizvodnji steklenih in emajliranih izdelkov. Neizčrpno je njihovo oblikovno bogastvo nakita, orožja, orodja in posodja.

Bogati sledovi keltske kulturne tvornosti govorijo o tem, da so bili Kelti srednjeevropsko ljudstvo, ki je sprva prebivalo na širokem prostoru severno od Alp. Ob koncu 5. In v 4. St.pr.n.š., so se keltska plemena začela seliti širom evropskega kontinenta in poselili široko  področje od Britanskega otočja in Iberskega polotoka do Male Azije. Čeprav si Kelti, ki so jih že sodobniki poimenovali »strah Evrope«, nikoli niso ustvarili države, se njihovi vojaški moči dolgo časa nista mogli upirati niti takšni vojaški in politični velesili, kot sta bili Grčija in Rim. Šele tik pred začetkom našega štetja so večino keltskih področij zasedli Rimljani in zadali konec izvirni keltski kulturi, ki jo odlikuje stilsko in tematsko samosvoj umetniški izraz. To kulturo danes imenujemo po velikem keltskem najdišču La Tene v Švici – latenska kultura.

Razstava je na ogled v 1. nadstropju Knežjega dvora.

Ogled je možen samo za najavljene skupine.