Rafael Podobnik: Rodnoverska snovna kultura

Pričujoča razstava zajema barvne fotografije večjega formata 50 x 50 cm, ki jih je avtor ustvaril v različnih časovnih obdobjih. Skupno je na ogled 60 fotografij iz cikla Rodnoverska snovna kultura, ki so lično urejene, uokvirjene in opremljene s podatki: datum, kraj nastanka in naslov fotografije v slovenskem in angleškem jeziku.

Vodenje po razstavi z avtorjem bo v soboto, 15. maja 2021 ob 10. uri in v četrtek, 20. maja 2021 ob 17. uri.

RAFAEL PODOBNIK: RODNOVERSKA SNOVNA KULTURA

Dogma, da smo se Slovenci v 6. stoletju priselili izza Karpatov, zahteva žrtve. Po mnenju avtorja je poleg narodnega ponosa in slovenske identitete prizadeta tudi iz kamene dobe izvirajoča slovenska vera. Zaradi uročenosti s preselitveno teorijo so jo spregledali in v Slovenijo presajali staroslovanske vere drugih slovanskih narodov.

Rafael Podobnik črpa dognanja in pričujočo razstavo iz snovne kulture domače vere. Da bi preprečil njeno zlitje z uvoženimi in mnogo mlajšimi staroslovanskimi verovanji, jo je imenoval rodna vera. Avtohtona vera s svojo starostjo, zakoreninjenostjo in razširjenostjo potrjuje, da smo Slovenci staroselci. Zaokrožuje slovensko istovetnost.

Fotografije predstavljajo kultna mesta, verske simbole, darove in druge sledove verovanja. Vse od Čičarije preko Krasa, Posočja, Alpskega predgorja do Julijcev in Savinjskih Alp. Nastale so v obdobju 1971–2020.

Avtor išče razliko med kamnitimi glavami in babami. V Avških policah se čudi Koritu s studencem, Veliki bukvi in Trojnemu slapu. Sestavljajo skupek, ki s prvobitnostjo presega kobariški Mrzli studenec. Nepričakovana je bila najdba kamnite Bele kače v Babji jami. Babe in Babjega kroga v Mrtvih dolinah domačini niso pokazali niti raziskovalki, ki je po rodu iz Čičarije. Izredni kultni mesti v povodju Doblarca sta Svetok in Govoreči duh. Čeprav ljudsko izročilo ni obetalo, so se mu razkrili kamni Velikega Luninega tročana: Orlova glava, Kojčina glava, Poreznova glava. Z odkritjem trojnikov glav na Triglavu in Malem Triglavu je pojasnil izvor njunih imen. Jamjakov duh v porečju Nadiže je začel iskati zaradi obilice darovanih kamnov in ga našel sredi struge potoka Jamjaka. Beneški kamen s skledico pri Prosnidu, Deva v Triglavci pri Divači in Kamen s skledo v Potočki zijalki dramijo razmišljanja o obredni vodi.

O AVTORJU
Izrazni fotograf mag. Rafael Podobnik se je rodil leta 1942 na Straži pri Cerknem. Je upokojeni doktor dentalne medicine, specialist ortodont, primarij in živi v Novi Gorici. Pod vodstvom Valija Trevna je leta 1958 v fotografskem krožku idrijske gimnazije razvil svojo prvo fotografijo Idrijska ulica. V dobrih šestih desetletjih fotografskega ustvarjanja je avtor dokumentiral panoramo krajev, naravna bogastva in posebnosti, ljudi ter šege in navade na Idrijskem in Cerkljanskem, širšem Primorskem in v zamejstvu, kjer živijo Slovenci. Raziskuje delovanje zaganjalk (intermitentnih izvirov) in rodnoversko snovno kulturo. Mag. Rafael Podobnik je tudi avtor ali soavtor večih monografij: Osojna Primorska, Skrivnost in svetost kamna, Vodno bogastvo Visokega krasa, Rafael Podobnik, Rodna vera. Pripravil je preko 120 lastnih razstav in imel sprejeta dela na več kot 900 skupinskih razstavah. Klasično črno-belo in barvno fotografijo je že kmalu začel združevati z elektronsko nadgradnjo. Negative in diapozitive digitalizira z optičnim čitalcem in jih nato obdela. A obenem v svojem arhivu še vedno hrani klasični izvirnik. V času svojega delovanja je na področju fotografske umetnosti pridobil naziv mojstra fotografije Fotografske zveze Slovenije in diamantne ekscelence prve stopnje Mednarodne zveze za fotografsko umetnost. Od leta 2009 se zavzema, da bi namesto izrazna analogna fotografija uporabljali poimenovanje klasična fotografija, namesto digitalna pa elektronska fotografija.

URNIK:
od 1. 5. do 30. 5.: vsak dan razen ponedeljka: 10:00-17.00
Pri ogledu razstave je potrebno upoštevati trenutno veljavne ukrepe NIJZ za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2.