V iskanju novega pomena

V ISKANJU NOVEGA POMENA

Rebecca Macovazzi, Ana Pašić, Katarina Paus, Anton Radić

Dijaki na Erasmus izmenjavi, ki sta jo organizirala Kibla in Hrvaško društvo likovnih umetnikov, so pod mentorstvom Gregorja Salobirja ustvarili skupinsko razstavo črno-belih analognih fotografij, ki odstirajo zaveso delno pozabljenih delov mesta Maribor. Nepristranski opazovalci so svoje poglede usmerili na tradicijo socializma, ki je pustila odtise na mestnih ulicah.

Mariborska tekstilna tovarna, nekdaj največji jugoslovanski tekstilni kombinat in eno najmočnejših podjetij v Jugoslaviji, je sedaj zapuščen predel, uporabljen le za občasne dogodke, ki obudijo njegovo veličastno zgodovino in arhitekturo. Podobno temo opazimo tudi pri fotografijah Modne hiše, ki je leta 2020 po 57 letih zaprla vrata, ob zaprtju pa iz več kot 200 delavcev prešla na 10. Mariborčanom dobro znane stavbe predstavljajo del vsakodnevne vedute mesta, a v hitrem tempu napredka izgubijo učinek spomenika napredka ali nazadovanja družbe.

Arhitektura na prvi pogled deluje kot rdeča nit fotografij, a ob podrobnejšem pregledu opazimo, da fotografije povezuje izostren socialni čut fotografa, ki odkriva časovni trak med zapuščino in modernizacijo kraja. Redke fotografije nosijo moč, da naslovijo socialne problematike brez eksplicitnega prikaza ljudi. Razen redkih intimnih in rahločutnih portretov ljudi, ki so tako ali drugače povezani s tradicijo nekdanjega podjetja, smo z napredkom kapitalizma in spremenjenim odnosom do delavca soočeni preko podob, ki delujejo kot pogled skozi oči radovednega, empatičnega tujca, ki želi razumeti povezave med mikro in makrokozmosom delavske preteklosti, uporabljajoč niansirane simbole časovne premice, ki se razteza med preteklostjo in sedanjostjo.

Fotografi so se spretno dotikali tudi ugibanja o usodi malih podjetij, ko so svoje poglede usmerili v izložbe in s pridihom Eugénea Atgeta ovekovečili trenutek v času, ki zaenkrat še ni bil dotaknjen s strani globalizacije. Vzbujajo predvsem emotiven odziv na vez s preteklostjo, ki jo neizogibno nosijo prebivalci mesta in ji dajejo širši kontekst univerzalne izkušnje človeka v hitro spreminjajočem se svetu, ki zahteva neprestano dohitevanje in spreminjanje, da bi onemogočil razmišljanje o vplivih neizmerne želje po rasti za vsako ceno.

Sara Nuša Golob Grabner, dipl. umetnostna zgodovinarka