Slikarka Lidija Osterc sodi med največje mojstrice ilustracije pri nas. Po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji je s svojimi deli v 1960ih zaznamovala vrhunec slovenske knjižne ilustracije. Kmalu je ustvarila svoja najboljša dela na tem področju: ilustrirala je Grimmove pravljice, Desetnico Frana Miličinskega, dela Ele Peroci pa tudi revije Ciciban, Kurirček in Pikapolonček. Zanje je prejela vrsto nagrad in se obenem vtisnila v spomin generacij, ki so odraščale z njenimi ilustracijami. Kljub temu, da se je uveljavila zlasti z deli za otroke in mladino, je izzive iskala tudi na drugih področjih - ilustrirala je za odrasle, ustvarjala karikature ter se v slikarstvu podala v popart in kolaž.
Njene ilustracije pravljice Pikapolonček Leopolda Suhodolčana (založba Obzorja, 1968) zaznamujejo razgibanost, prepoznavna karakterizacija oseb, poenostavljene geometrijske oblike in reducirana, otroški publiki prilagojena kompozicija. Na risbi je umetnica s pomočjo nežnega senčenja in z izčiščenimi obrisi upodobila prizor, v katerem Katarinca prosi mater naj ji prebere pismo babice. (Alja Grašič, v okviru projeka Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)
