Srbski slikar, grafik in risar Vladimir Veličković (1935–2019) je bil mednarodno uveljavljen umetnik. V Beogradu je študij arhitekture zaključil leta 1963, nato pa je bil tri leta sodelavec slikarja in profesorja Krsta Hegedušića v Zagrebu. Na Bienalu mladih v Parizu je leta 1965 prejel nagrado, ki mu je omogočila šestmesečno bivanje v tem mestu. Naslednje leto se je v Pariz tudi preselil in tam živel do konca življenja. Vseskozi je ohranjal redne stike z Beogradom in v njem tudi redno razstavljal. Od 1983 do 2000 je bil profesor na École nationale supérieure des Beaux-Arts (državni akademiji lepih umetnosti). Uveljavil se je kot eden vodilnih umetnikov figuralnega slikarstva. Njegovo slikarstvo temelji na izraziti risbi in črno-sivi paleti z rdečimi poudarki. Osrednja tema njegovega slikarstva je človeško telo v gibanju, pogosto v scenografiji, ki opozarja na človeško trpljenje in bolečino.
Litografija Vladimirja Veličkovića Brez naslova (1979) je del grafične mape Jugoslovanskih umetnikov, ki jo je Umetnostna galerija Maribor pridobila leta 1983. V času nastanka grafike je bil Veličković že uveljavljen umetnik s prepoznavnim izrazom. Grafika predstavlja umetnikovo izjemno risarsko mojstrstvo. Risba moškega telesa, ki izvaja skok, se osredotoča na okončine kot na nosilce gibanja, znakovni dodatki, kot so diagrami, črkovne oznake, puščice in podobno, pa gledalcu še dodatno sugerirajo, da v resnici gleda telo v gibanju.
