Avgusta Šantel ml. je izhajala iz umetniške družine. Likovne osnove v duhu meščanskega realizma je pridobila pri materi − slikarki, študij pa nadaljevala na zasebnih šolah na Dunaju in v Münchnu. Opravila je tudi izpit za učiteljico slikanja. V svojem dolgem, 93-letnem življenju je ustvarila številne umetnine, med katerimi prevladujejo tihožitja v različnih likovnih tehnikah.
Cvetice v vazi je naslikala leta 1909, v obdobju, ko je v Pulju poučevala na dekliški ljudski in meščanski šoli za otroke mornariških uslužbencev. V dnevniku je zapisala, da je to bil čas, ko slikanje na prostem ni bilo zaželeno, tako si je atelje uredila doma. Za vestno upodabljanje raznovrstnega cvetočega rastlinja, ki je zahtevalo veliko botaničnega znanja, si je oblikovala obsežen herbarij. Na sliki pred nami je v tradicionalni slikarski tehniki, olje na platnu, upodobila šopek vrtne grmovnice snežne kepe (Viburnum opulus ›Sterile‹). Prefinjeno naslikana prosojna vaza podpira cvetne lističe, podane s pastoznimi nanosi barve. Snežno bele kepe izstopajo iz temnega ozadja in dajejo vtis, da se obračajo proti svetlobi. Dinamičnost kompozicije se stopnjuje s kontrastom ozadja, ki je na levi temnejše kot na desni. Bujni cvetlični šopek kot tihožitje, sicer prispodoba mrtve narave, bolj nagovarja k veselju do življenja.
