Šponi, plehi so bili sredstvo plačevanja opravljenega dela med kmetom in delavcem – težakom (viničarji, kočarji, želarji). Kovinske kvadratne ploščice imajo odtisnjene inicialke in hišno številko gospodarja, nekatere tudi zaporedne številke. Razen celih, so imeli kmetje tudi polovične in tričetrtinske. Navadno so špani delo kleparja – špenglerja. Vsak delavec, ki je šel h kmetu na delo – tabrh, taverh, je dobil za opravljeno 10-urno delo cel špan, za ¾ dneva tričetrtinsko špan, za pol dneva polovični špan. Delavec si je po končanem delu ploščico obesil na žico. Ob koncu leta sta delavec in gospodar naredila obračun. Premožnejši kmetje (veleposestniki), meščani in župnišča so svoje delavce v vinogradih plačevali z denarjem. Ker je bila to redkost, so delavci rajši hodili na delo h gospodi, ker je bil takšen način plačevanja boljši in zanesljivejši.
Na plehnati ploščici je inicialka kmeta: JH K ali JH P, pa tudi številke. Na žici je nabranih 101 kos ploščic.
Pločevinaste ploščice so izrezane iz pločevink (na zadnji strani se vidi napis). Gre za domačo izdelavo.