Foto: Jaka Babnik, 2016.
»Naslovnica te izdaje Parketta se poigrava z introspekcijo,« je zapisal urednik. Metaforično se torej nanaša na umetnost Tracey Emin, Williama Kentridgea in Gregorja Schneiderja. Kljub delom, ki se medsebojno razlikujejo tako po pristopu, poreklu, značaju in vizualnem jeziku, ob natančnem proučevanju lahko odkrijemo bistvene skupne točke med umetniki v tej številki. Pozornost v njihovih delih je usmerjena na elemntarne zadeve: človeška bitja v osami, obdana z obzidjem, pogosto gola; kopalnica, postelja, bivališče. Vložek za to številko je prispeval Jeremy Blake.
