Slikarka Lidija Osterc sodi med največje mojstrice ilustracije pri nas. Po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji je s svojimi umetninami pripomogla k enemu od prvih vrhuncev slovenske knjižne ilustracije v šestdesetih letih 20. stoletja. V tem času je ustvarila svoja najboljša dela na tem področju: ilustrirala je Grimmove pravljice, Desetnico Frana Milčinskega, dela Ele Peroci pa tudi revije Ciciban, Kurirček in Pikapolonček. Zanje je prejela vrsto nagrad in se obenem vtisnila v spomin generacij, ki so odraščale z njenimi ilustracijami. Kljub temu, da se je uveljavila zlasti z deli za otroke in mladino, je izzive iskala tudi na drugih področjih – ilustrirala je dela za odrasle, ustvarjala karikature ter se v slikarstvu podala v raziskovanje poparta in kolaža.
Njene ilustracije Pikinih dogodivščin v knjigi Vse o Piki Cvetka Zagorskega (založba Obzorja, 1968) zaznamujejo poenostavljene, geometrijske oblike in reducirana, otroški publiki prilagojena kompozicija. Na risbi Pika telefonira je umetnica izkoristila potencial svetlo-temnega kontrasta, figuro je nežno senčila, ozadje pa močno zreducirala. Tako kot njene druge umetnine je tudi to delo vidno zaznamoval vpliv Paula Kleeja, ki ga je Lidija Osterc nadvse občudovala. (Alja Grašič, v okviru projeka Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)
