Slikarka Lidija Osterc sodi med največje mojstrice ilustracije pri nas. Po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji je s svojimi deli v 1960ih zaznamovala vrhunec slovenske knjižne ilustracije. Kmalu je ustvarila svoja najboljša dela na tem področju: ilustrirala je Grimmove pravljice, Desetnico Frana Miličinskega, dela Ele Peroci pa tudi revije Ciciban, Kurirček in Pikapolonček. Zanje je prejela vrsto nagrad in se obenem vtisnila v spomin generacij, ki so odraščale z njenimi ilustracijami. Kljub temu, da se je uveljavila zlasti z deli za otroke in mladino, je izzive iskala tudi na drugih področjih - ilustrirala je za odrasle, ustvarjala karikature ter se v slikarstvu podala v popart in kolaž.
Njene ilustracije pravljice Pikapolonček Leopolda Suhodolčana (založba Obzorja, 1968), zaznamujejo razgibanost, prepoznavna karakterizacija oseb, poenostavljene geometrijske oblike in reducirana, otroški publiki prilagojena kompozicija. V nasprotju z otroškim svetom, ki mu je v ilustracijah posvečenega največ prostora je svet odraslih, upodobljen na izbranem delu, prikazan kot urbana krajina sestavljena iz geometrijskih oblik, kakršne je Lidije Osterc pod vplivom svojega velikega vzornika Paula Kleeja pogosto umeščala na svoje kompozicije. (Alja Grašič, v okviru projeka Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)
