Po sledeh judovske dediščine na Slovenskem

V sklopu prireditev ob Evropskem dnevu judovske kulture

vas vljudno vabimo na odprtje gostujoče razstave o judovski dediščini na Slovenskem.

Za prvo dokumentirano naselitvijo Judov na Slovenskem zaradi

izgona Judov leta 1497 (Štajerska, Koroška) in 1515 (Kranjska) in

dvema stoletjema prepovedi naselitve, ki sta sledili, ni ostalo veliko

materialnih sledov. Tako se v veliko pomembnih judovskih

srednjeveških naselitvenih centrih ni ohranilo praktično nič. Izjema so

ohranjena ali znana imena ulic: Židovska ulica, Židovska steza

(Koper, Ljubljana, Maribor, Piran, Ptuj) ter lokacije nekdanjih

judovskih četrti. Ohranilo se je relativno veliko število (fragmentov)

hebrejskih nagrobnikov, vendar le na Ptuju in v Mariboru.

V širšem srednjeevropskem kontekstu izjemna je ohranjena sinagoga

v Mariboru, nastala najverjetneje v prvi polovici 13. stoletja. Pred

kratkim je bila rekonstruirana gradbena faza iz sredine 15. stoletja.

Rekonstruirana je bila tudi druga ohranjena sinagoga pri nas, sinagoga

v Lendavi (iz leta 1866).