Majda Kurnik (1929-1967), Slikarski urok

Razstava ob 50-letnici smrti cenjene slovensko-srbske slikarke, katere mnoga pomembna dela so po večletnih prizadevanjih Velenja našla svoje domovanje v Galeriji Velenje. Razstava osvetljuje delo umetnice Majde Kurnik, ki je lokalna in slovenska javnost skorajda ni poznala. Kustosinja razstave je Milena Koren Božiček.

50 let je minilo od smrti akdemske slikarke Majde Kurnik. Nastala razstava je rezultat večletnih prizadevanj, da vsaj nekaj ključnih del slikarke Majde Kurnik iz Beograda pride v Velenje, njen rojstni kraj, in se tako kar najbolj obsežno in izčrpno osvetli njeno umetniško in osebno podobo. Galerija bo z razstavo del, ki so v Slovenijo prihajala postopoma od leta 1982 do 2017, predstavila umetnico že drugič. Prvič so jo predstavili s spominsko razstavo v letu 1999. Takrat se je njen življenjski partner slikar Marklen Mosijenko galeriji zahvalil s 149 podarjenimi risbami. Ob odprtju prenovljene Galerije Velenje v letu 2015 je galerija pridobila avtoportret, letos pa je Mestna občina Velenje odkupila še 74 njenih slik in risb ter dokumentarnega gradiva.

Slovenija premalo pozna to izjemno slikarko in intelektualko, ki je združevala več umetniških talentov, glasbo, igro in slikarstvo. Izbrala pa je slikarstvo. Kurnikova je otroštvo in del mladosti preživela v Sloveniji. Med 2. svetovno vojno se je po izseljenstvu staršev ter sestre in brata v Srbijo odločila, da jim bo sledila, čeprav je takrat že službovala kot učiteljica v Pertoči.

V Galeriji Velenje sta nastala razstava in katalog, ki v študiji kustosinje Milene Koren Božiček prinašata nova dela in nova spoznanja o njenem življenju in delu. Žal pa so s smrtjo njegovega življenjskega sopotnika Marklena Mosijenka (1928-2016) zamujene možnosti identifikacije posameznih upodobljenih oseb in motivov in izpovedi o pomembnih vprašanjih, ki se porajajo ob njenih delih. Prav gotovo pa je najbolj nenadomestljiva prezgodnja smrt Kurnikove, ki je preprečila še mnoga zasnovana, a nedokončana dela in mnoge življenjske načrte.

Razstava, ki je namenjena splošni in strokovni javnosti, je usmerjena v cilj, da se pozabljeno in prezrto umetnico spet obudi iz pozabe in prezrtosti ter se jo tudi v Sloveniji ovrednoti v pregledih modernega slikarstva. Njen opus je slogovno težko primerljiv in opredeljiv po splošnem orisu razvoja slikarstva s kolegi in kolegicami, ki so živeli v Sloveniji, čeprav so v večini tudi študirali v Zagrebu in Beogradu. Zagotovo pa je njen slog sooblikovalo tudi življenjsko okolje. Njeno slogovno spreminjanje ni imelo velikega razpona, saj je umrla stara komaj 47 let. Kljub temu pa je zapustila izjemna dela, ki so dobila svoj prostor med največjimi likovnimi umetniki moderne in sodobne umetnosti in v najvidnejših muzejih in galerijah Srbije.

Razstava obsega 190 del (olj, gvašev, slik na steklu, risb, skicirk) in dokumentarnega gradiva iz zapuščine.

BIOGRAFIJA (povzetek)

Majda Kurnik je bila rojena 2. avgusta 1920 v Škalah pri Velenju. Leta 1941 je končala učiteljišče v Ljubljani in se zaposlila v Pertoči. Še istega leta se je njena družina izseljena v Srbijo in ona ji je sledila. V letih 1942 in 1943 je obiskovala slikarsko šolo Mladena Josića, leta 1943 pa se je vpisala na Akademijo v Beogradu. Leto kasneje se je vključila v NOB, kjer je bila vse do osvoboditve. Leta 1947 je razstavljala v Šoštanju. Leta 1949 pa je končala likovno akademijo. Med leti 1949-1951 je bila sodelavka mojstrske delavnice Mileta Milunovića. Med leti 1955 in 1960 je bila na študijskih potovanjih v Italiji in v Franciji. Prvo večjo samostojno razstavo je imela v Beogradu leta 1953. Leta 1963 je zbolela za rakom in umrla 28. maja 1967 v Beogradu. Pokopana je v Velenju.

Slikala je figuralne kompozicije, tihožitja, portrete in krajine. Med vojno je risala in ustvarjala grafiko vojnega žanra. Označujemo jo lahko kot slikarko ekspresivne poteze, liričnega realizma, dramatičnega intimizma in na koncu vzpona k abstrakciji.