RUDI SKOČIR: slike

V koprski Galeriji Loža bodo predstavljene najnovejše slike (2010 - 2011) primorskega likovnika Rudija Skočirja. Razstava sodi v projekt šestih potujočih razstav po slovenskih razstaviščih v letošnjem letu, posvečenih avtorjevemu osebnemu jubileju in njegovemu 35letnemu ustvarjanju. Skočir (Kamno pri Kobaridu, 1951) je 1977 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Doslej je imel več kot 130 samostojnih razstav in je sodeloval na številnih skupinskih doma in v tujini. Uveljavljen je kot slikar, grafik in ilustrator knjig za otroke in odrasle. Prejel je številne nagrade in priznanja doma in v tujini. Živi in dela v Žibršah nad Logatcem.

Umetnostni izraz Rudija Skočirja je prepoznaven v ohranjanju figuralike in v specifičnih motivno vsebinskih izhodiščih. Skozi leta iskanj in analiziranj likovnega medija je izoblikoval izraz, ki s poudarkom na duhovni poanti in svojski angažiranosti pomeni drugačnost v slovenskem prostoru. Več kot desetletje je posvetil grafičnemu in slikarskemu rudarskemu opusu; le ta je osebna psihološka in filozofska reinterpretacija materialne in duhovne dediščine mesta, kjer je nekaj časa živel. Figure izžarevajo dostojanstvo in lepoto, so brezimne in upodobljene v neštetih kombinacijah kot spomin, hkrati pa so nosilke preprostih in večplastnih zgodb o življenju: o rojstvu in smrti, ljubezni in trpljenju, danosti in usodi. Sporočilno še poglobljena pa so dela, nastala v zadnjih dveh desetletjih na temo ženske figure, ki v vsebinskem in formalnem smislu pomenijo novo kvalitativno premeno Skočirjevega likovnega snovanja. Slike iz tega opusa so bile predstavljene v številnih domačih in tujih razstaviščih ter so rdeča nit potujočih razstav v letošnjem letu.

»Za razstavo ob svojem življenjskem jubileju je Skočir pripravil premišljen izbor interpretacij ženske figure, ki mu predstavlja temeljno upodabljajočo in izrazno motiviko. Le-ta je bila že od nekdaj izpeljana iz slikarjeve intime, nato pa stopnjevana po njegovem zaokroženem in sklenjenem »idrijskem knapovskem obdobju«. Ikonografijo ženskih likov, primarno zasnovanih s subjektivno konotacijo, je avtor nadgrajeval v svet globlje pomenljive simbolike, arhetipike in univerzalno govorico občečloveških prispodob in spoznanj. Po dramatičnih soočanjih in dialogih z misterioznimi rojenicami in sojenicami, pa tudi z njihovo pomočjo, se je z občudovanjem zazrl v »srčno kraljico« in jo povzdignil v kraljico svoje umetnosti. ....« je v spremljajočem katalogu zapisal umetnostni zgodovinar Janez Kavčič.

 Podatki o reprodukciji::

Kraljica najinega izgubljenega paradiža, 2010, akril/pl., 195 x 195 cm