Tokrat v ciklu Misel, vrojena v času, liniji in teksturi soočamo dela kiparja Janeza Lenassija (1927–2008), enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev druge polovice preteklega stoletja (diplomiral je na ALU v Ljubljani pri prof. Petru Lobodi in opravil specialko pri prof. Frančišku Smerduju in prof. Borisu Kalinu), ki je poleg obsežnega opusa male plastike ustvaril vrsto javnih monumentalnih in simpozijskih skulptur doma in po svetu, ter slikarke, grafičarke in pedagoginje Tanje Špenko (1956), prav tako diplomantke ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje (diplomirala v razredu prof. Štefana Planinca).
Oba umetnika, vsak v svojem času, raziskujeta oblikovne pojave v naravi, njihovo sozvočje s človekom, jih analizirata in skozi prapodobe (trikotnik, krog, spirala, kvadrat …) utelešata v zanimive abstraktne kreacije. Janez Lenassi se je posvetil kamniti strukturi materije in v njej odkrival čarobnost mediteranskega sveta, medtem ko Tanja Špenko išče pomenske plasti narave v preprosti liniji, barvni potezi, tudi kolažiranju in odtiskih različnih struktur na papir ali platno. Čeprav njuna dela pripadajo različnemu življenjskemu in duhovnemu prostoru, pa kažejo zanimive vzporednosti – oblikovno preproste forme teles in likov, ki izvirajo iz njunega doživljanja in pojmovanja sveta.
Tokrat v ciklu Misel, vrojena v času, liniji in teksturi soočamo dela kiparja Janeza Lenassija (1927–2008), enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev druge polovice preteklega stoletja (diplomiral je na ALU v Ljubljani pri prof. Petru Lobodi in opravil specialko pri prof. Frančišku Smerduju in prof. Borisu Kalinu), ki je poleg obsežnega opusa male plastike ustvaril vrsto javnih monumentalnih in simpozijskih skulptur doma in po svetu, ter slikarke, grafičarke in pedagoginje Tanje Špenko (1956), prav tako diplomantke ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje (diplomirala v razredu prof. Štefana Planinca).
Oba umetnika, vsak v svojem času, raziskujeta oblikovne pojave v naravi, njihovo sozvočje s človekom, jih analizirata in skozi prapodobe (trikotnik, krog, spirala, kvadrat …) utelešata v zanimive abstraktne kreacije. Janez Lenassi se je posvetil kamniti strukturi materije in v njej odkrival čarobnost mediteranskega sveta, medtem ko Tanja Špenko išče pomenske plasti narave v preprosti liniji, barvni potezi, tudi kolažiranju in odtiskih različnih struktur na papir ali platno. Čeprav njuna dela pripadajo različnemu življenjskemu in duhovnemu prostoru, pa kažejo zanimive vzporednosti – oblikovno preproste forme teles in likov, ki izvirajo iz njunega doživljanja in pojmovanja sveta.