Avtorica svoj objekt opisuje kot metaforo za pisanje spominov. Objekt privzema obliko pleskarskega čopiča. Držalo je keramično in narejeno ročno, na njem so papirnati trakovi, ki ponazarjajo ščetine, katere avtorica imenuje "valovi besed". Na trakovih je natisnjeno besedilo posvečeno spominu v takem zaporedju, da ga je moč prebirati.