Mira Pregelj je študirala je na likovni akademiji v Zagrebu, razstavljati pa je začela v okviru skupine Četrta generacija, ki so jo 1928 oblikovali nekdanji študenti zagrebške akademije z Miho Malešem na čelu. Umetniki so ustvarjali v duhu t.i. barvnega realizma, ki ga je Mira Pregelj kot močna in samosvoja umetnica, nadalje razvijala na povsem oseben način.
Njen najizvirnejši prispevek so slike manjšega formata s skupinskimi figuralnimi motivi. Posebej ljuba so ji bila množična prizorišča kot so kavarne, trgi, športne prireditve, ulični prizori, skupine ljudi v naravi, itd. Značilnost teh del je poudarjena črna kontura, ki jo poživljajo osnovne barve nanešene z odločno potezo. Dinamika živahnih skupinskih prizorov in dinamika slikarkinih potez se v teh delih združita v izviren in prepoznaven rokopis, ki prekipeva od silovite ekspresivnosti (z odmevi francoskega fauvizma). Kritiki so pogosto pisali, da slika »po moško«. Čeprav je bil doprinos Mire Pregelj v njenem času delno spregledan, je bila nedvomno ena najpomembnejših soustvarjalk modernizma v povojni slovenski likovni umetnosti. Njena dela izpričujejo izredno slikarsko prezenco, življenjski vitalizem in neupogljivost duha, ki v vseh okoliščinah sledi svoji lastni ustvarjalni poti.
To give you the best experience, we use cookies. If you continue browsing, we'll assume that you are happy with that. Please click here for more information. Close
