Foto: Jaka Babnik, 2016.
V tej številki Parketta so v ospredju mreže in omrežja. Vsi štirje umetniki ki sodelujejo v tej številki, v svojem delu raziskujejo abstrakcijo kot novo, neomejeno in paradoksalno ozemlje. Slike in filmi Sarah Morris prikazujejo, kako abstrakcija vodi toliko v sliko, kolikor stran od nje in v resničnost življenja, medtem ko prostorske konstrukcije Liama Gillicka transformirajo koncept minimalne umetnosti, tako da se zdi to zgodovinsko gibanje skoraj fizično oprijemljivo, v delih Bridget Riley pa prepletene črte in spletu podobne strukture napadejo mrežnico in povzročijo omotico. Vložek Matthew Ritchija pa govori o tem, kako umetnost prehaja na področje znanosti, pri čemer pa ima umetnik še vlogo opazovalca v znanstvenem procesu.
