Teritorij taščice je knjiga, ki dokumentira instalacijo, ki jo je Jan Dibbets leta 1969 postavil v amsterdamskem parku. Avtor s fotoaparatom opazoval in beležil premike taščice v naravi. Knjiga, ki je izšla leta 1970, je avtorjeva edina knjiga umetnika in predstavlja eno od pomembnejših del tega časa.
Pri prebiranju množice knjig o taščici je umetnik spoznal njene navade in se odločil, da bo razširil njeno ozemlje tako, da bo postavil drogove, na katere bo ptica sedala in tako postavil nove meje. Na ta način je ptica sodelovala v umetnikovem delu.
Na levi strani vitkega zvezka so fotografije in topografski zapisi, poleg ročno napisanih opomb umetnika, ki so na desni strani napisane v treh jezikih (angleščini, francoščini in nemščini).
Jan Dibbets je leta 1967 opustil slikarstvo, začel ustvarjati efemerne instalacije v naravi, in jih fotografirati. Dejanje za umetnika ni samo sebi namen: najbolj ga zanima ohranjanje pomena dela, saj verjame da na koncu ni pomembna resničnost instalacije, ampak ideja, ki jo je navdihnila.
Dibbetsova ideja je bila, da bi svoje novo razumevanje navad taščice izkoristil za koncept risanja v prostoru in željo po vizualizaciji ekoloških sistemov. Spoznal je, da svoje ideje ne more deliti z drugimi, dokler ni odkril forme knjige umetnika, v kateri je našel pravo sredstvo za širjenje svoje ideje. Iz tega vidika knjiga ni samo dokumentacija instalacije pač pa je njen fizični zaključek.
