Izjemni likovni ustvarjalec Avgust Černigoj je edini slovenski umetnik, ki je bil sprejet na priznano šolo Bauhaus v nemškem Weimarju. V začetku leta 1924 je pričel obiskovati pripravljalni tečaj, ki pa ga je bil zaradi težkih družinskih razmer prisiljen po nekaj dneh opustiti. Kratka, a izjemna izkušnja v evropskem središču avantgarde mu je pomenila velik navdih za številne objekte, kolaže, montaže, grafike, ambiente, arhitekturne študije in druge eksperimente. Po vrnitvi je sprva deloval v Ljubljani, nato se je iz političnih razlogov umaknil v Trst.
Leto 1927 je bilo za slovensko avantgardo zaznamovano s kar dvema vrhuncema. Na tržaški razstavi je Černigoj s somišljeniki postavil prelomno prostorsko likovno delo Tržaški konstruktivistični ambient, sočasno pa je kot razširjeni del avantgardnega gibanja v Ljubljani začela izhajati revija Tank, ki so jo soustvarjali Ferdo Delak, Avgust Černigoj in Srečko Kosovel. Tiskovina je vsebovala ekskluzivne prispevke v besedi in grafični podobi, ki je odmevala tudi zunaj državnih meja. Kmalu po nastanku omenjenih del se je končala kratka, a intenzivna doba slovenske avantgarde. V 80-ih letih, ko je ponovno vzniknilo zanimanje zanjo, so Černigojeva dela rekonstruirali. Ponatis so doživele tudi njegove grafike.