foto: Jaka Babnik, 2017.
V tej knjigi je avtorica medsebojno prepletla dve ločeni zgodbi. Fotografije v knjigi so pravzaprav zbirka zgodb iz dveh avtoričinih videov Nikoli ne boš hodil sam in Časovna koda. Povezovalna nit je Pier Paolo Pasolini. V prvi zgodbi sta glavna akterja Bettagol, ki je avtoričin alter ego, in mlad moški, presenetljivo podoben Pieru Paolu Pasoliniju, ki se vozita z motorjem. Vzporedno to zgodbo se, kot komentar ali zvočni posnetek na videu, pojavljajo slike starega Totòja in mladega Ninetta, glavnih junakov Pasolinijevega filma Uccellacci e uccellini, v katerem je Pasolini poetično obdelal temo o koncu ideologij. Pasolini se skozi umetničine oči, brez nostalgije in z intenzivnostjo resnične izkušnje, preseli v umetničino sedanjost. Ta domišljiski preplet ne ponuja nikakršnega zaključka, bralcu/gledalcu daje možnost, da sam zapolni vrzeli v njem. Knjiga je izšla leta 2002 pri založbi Onestar Press v Parizu. Ima 150 strani natisnjenih v črno belem ofsetnem tisku, mehke platnice, barvno naslovnico in je izšla v 250 izvodih.
