Svetinjica srca Jezusovega in Karmelske (Škapulirske)...
Svetinjica srca Jezusovega in Karmelske (Škapulirske) Matere Božje
Medeninasta svetinjica iz 19. stoletja. Aver: relief srca Jezusovega. Rever: relief sedeče Karmelske (Škapulirske) Matere Božje. Ikonografija Karmelske Marije nam navadno prikazuje stoječo Marijo s stegnjeno desnico v kateri drži škapulir (nabožno podobico, ki so jo okoli vratu nosili predvsem frančiškani). Z levo roko drži v naročju deteta Jezusa, ki s stegnjeno levico prav tako drži škapulir. Poimenovanje tega tipa Marije izhaja iz Karmelske gore v Sveti deželi. Leta 1156 je tja prišel vojak, križar Bertold s Kalabrije, ki se je v hudi bitki zaobljubil, da bo postal samotar, če Bog kristjanom nakloni zmago nad muslimani. Kristjani so zmagali in Bertold se je z desetimi tovariši naselil v Karmelu pri votlini, v kateri je po starem izročilu nekdaj bival prerok Elija. Postavili so majhno svetišče v čast božji Materi. Imenovali so se bratje Device Marije Karmelske. S tem je bil ustanovljen karmeličanski red. Ker so turki spet osvojili Sveto deželo so karmelski samotarji leta 1240 zapustili sveti kraj in se preselili v zahodne evropske dežele. Po legendi naj bi se leta 1251 Marija s škapulirjem v roki prikazala šestemu vrhovnemu predstojniku reda, sv. Simonu Stocku, in mu povedala: »Vzemi, sin, ta škapulir svojega reda; to bo znamenje milosti, ki sem jo izprosila tebi in otrokom Karmelske gore: kdor umrje v tem oblačilu, se bo obvaroval večnega ognja; je znamenje zveličanja, obramba v nevarnostih in zagotovilo miru in večne zaveze.« Za razširitev čaščenja Marije Karmelske so zaslužni predvsem frančiškani.