Jana Vizjak se je začela uveljavljati v začetku osemdesetih let preteklega stoletja po študiju na ljubljanski akademiji likovnih umetnosti. Njen izraz je v tem času izhajal iz zapuščine profesorja Janeza Bernika in je temeljil na ekspresivni figuraliki podani v ostri risbi in v razgibanem ritmu. V začetku devetdesetih let je študirala na Kunstakademie v Düsseldorfu pod vodstvom profesorja Gottharda Graubnerja in to nekajletno obdobje je njeno slikarstvo temeljito preobrazilo predvsem s prestopom v barvo.
Silovita ekspresivnost se je postopoma ponotranjila in disciplinirala. Barvna gradnja odtlej temelji na lazurnih površinah, ki ustvarjajo pretanjene, brezčasne podobe zasidrane v duhovnem. Ta proces transformacije zagotovo ne bi bil mogoč brez slikarkinega osebnega zorenja in globokih premislekov o svoji osebni in poklicni poti. Ni naključje, da je postal eden najpogostejših umetničinih motivov prav avtoportret. Na delu A.P. ali ali se slikarka kaže z jabolkom v eni in čopičem v drugi roki. Granatno jabolko, ki je tradicionalni simbol ljubezni in rodovitnosti, je tudi priljubljen objekt njenih tihožitij. Motiv lastne podobe je opredeljen kot trenutek odločitve med slikarstvom in zasebnim življenjem. Slikarka s obrača k čopiču in stopa korak naprej.
