Ivana Kobilca je prva slovenska profesionalno izobražena slikarka. Slogovno je pripadala generaciji realistov. V tujini se je uveljavila prej kot doma. Odlično je portretirala in upodabljala žanrske motive iz kmečkega in meščanskega življenja. Med drugim je večkrat razstavljala na uglednem pariškem salonu, kjer je postala pridružena članica francoskega Nacionalnega združenja lepih umetnosti.
Slika Orientalec sodi v zgodnje, münchensko obdobje, ko je obiskovala zasebno šolo slikarja Aloisa Erdtelta. Tam je osvojila ateljejski način upodabljanja s temnimi barvami. Doprsni portret bradatega moža s tradicionalnim vzhodnjaškim pokrivalom je najverjetneje nastal v učiteljevem ateljeju. V študijskem procesu je bilo namreč v duhu orientalizma enako pomembno prepoznavanje različnih ras in narodnosti kot upodabljanje različnih značajskih lastnosti posameznika. Kobilca je s pastoznimi nanosi odlično izpostavila portretirančev obraz s temno košato brado, izrazitim nosom in prodornimi očmi, ki zrejo v gledalca. Slikovito je nakazala tudi prefinjenost tkanine turbana. Model je odela v rjav plašč in ga le za odtenek svetlejšega ločila od ozadja. Z osvojeno likovno veščino je ustvarila vrhunsko moško podobo z dostojanstveno držo. Leta 1889 je sliko v Ljubljani predstavila na prvi samostojni razstavi. Ob tem so v časniku Slovenski narod pohvalili njene portrete, da se »odlikujejo po svežem, krepkem koloritu, po pristni karakteristiki in tehniški završenosti«.
